KONFERENCIJA "Naujosios kairės atgimimas: demokratija, ekonomikos plėtra ir darbo judėjimas"

Tomas Čiučelis — Fri, 09 May 2008 06:47:11 +0000

KVIETIMAS

Ar galimas ekonomikos augimas be socialinės atskirties didėjimo?
Ar konfliktas tarp darbuotojo ir darbdavio neišvengiamas?
Ar galima laimėti mūšį dėl socialinio teisingumo ir gerovės valstybės kovojant tik už save?

Kviečiame drauge ieškoti atsakymų į šiuos
ir kitus dirbančiųjų interesų gynėjams aktualius klausimus
gegužės 24-25 d. Lietuvos ir Norvegijos kairiųjų intelektualų
ir darbo judėjimo (profsąjungų) organizuojamoje konferencijoje

Naujosios kairės atgimimas:

demokratija, ekonomikos plėtra ir darbo judėjimas

Konferencijoje, kuri vyks Vilniaus m. Savivaldybės Tarybos posėdžių salėje (Konstitucijos pr. 3),
kartu su abiejų šalių profsąjungų atstovais dalyvaus žinomi Lietuvos ir Norvegijos aktyvistai - intelektualai, aktyviai dalyvaujantys viešame gyvenime ginant darbuotojų teises, skatinant darbo judėjimą, pasisakant prieš stambaus kapitalo įsigalėjimą. Renginyje bus svarstomos ne tik idėjos ir ateities perspektyvos, bet ir konkretūs veiksmai, kurių galima būtų imtis jau dabar, siekiant, kad dirbančiųjų teisės nebūtų paminamos.

Visų renginio organizatorių ir rėmėjų vardu kviečiame dalyvauti ir laukiame atvykstant gegužės 24 d. 10 val. Renginys vyks anglų kalba. Bus sinchroninis vertimas.

Naujoji Kairė 95 (www.nk95.org) ir Fondas Manifest (www.stiftelsenmanifest.no)

Renginio koordinatorė:Jolanta Bielskienė, VšĮ DEMOS kritinės minties institutas
tel. 865255045,
demos@inbox.lt

Būtume dekingi jei apie ketinimą dalyvauti konferencijoje praneštumėte adresu: demos@inbox.lt

Investiranje u BiH

bhmagazin — Fri, 04 Apr 2008 16:21:58 +0000

U okviru 11. međunarodnog sajma privrede "Mostar 2008", Agencija za unapređenje stranih investicija u BiH (FIPA) i Mostarski sajam d.o.o. organizirali su okrugli sto o temi "Investiranje u BiH-resursi, šanse, problemi". Kako je saopćeno iz FIPA-e, osnovni cilj okruglog stola bio je unapređenje interaktivnog odnosa bh. vlasti i inozemnih ulagača koji su već prisutni ili namjeravaju započeti biznis u BiH.

O svojim iskustvima poslovanja u BiH na skupu su govorili član odbora direktora Vijeća stranih investitora (FIC) Đulio Moreno (Giulio Moreno), Dino Bačvić iz kompanije Argeta d.o.o. Sarajevo, Nataša Pucar iz Studen-Agrana d.o.o. Brčko, Karlo Soldo iz Presal Extrusion Široki Brijeg i Enver Šišić iz Perutnine B d.o.o. Breza. [prenosi: Week&]

Predstavitev monografije SLO-BiH

bhmagazin — Tue, 01 Apr 2008 13:18:41 +0000

Predstavitev monografije

SKUPINA AVTORJEV:

Matjaž AMBROŽIČ, Amra ČUSTO, Zoran DORŠNER, Vefik HADŽISMAJLOVIĆ, Elma HAŠIMBEGOVIĆ, Mesud HERO, Tatjana HOJAN, Ivana JEVĐEVIĆ, Stanislav KOBLAR, Mario KOCIJANČIČ, Alma LEKA, Juraj MARTINOVIĆ, Josip OSTI, Ljubica OSTOJIĆ, Aiša SOFTIĆ, Ivo SVETINA in Bogo ZUPANČIČ.

Č E T R T A S T R A N T R I K O T N I K A

Znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini, 1878–2000

PETEK, 4. 04. 2008, LJUBLJANA, CANKARJEV DOM,

KOSOVELOVA DVORANA OB 12.00

Knjigo bodo predstavili:

Nela MALEČKAR, urednica Mladinske knjige, Stanislav KOBLAR, urednik monografije, Ivo SVETINA, svetovalec, oblikovalec Boštjan KENDA BOTAS ter soavtorji dela.
O knjigi bo spregovoril dr. Peter KOVAČIČ PERŠIN.

Ob predstavitvi bomo nazdravili in si ogledali dokumentarni film o Slovencih v Sarajevu med zadnjo vojno (1992 - 95) Naše stare pesmi, režiserja Vefika Hadžismajlovića (prod.: TV Slovenija, SKD Cankar Sarajevo, 1994/95).

Monografija ČETRTA STRAN TRIKOTNIKA, Znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini 1878 - 2000, prvo celovitejše delo o preteklosti Slovencev v tej deželi, je končni dosežek petletnih raziskav, ki jih je na podlagi izsledkov iz gradiva več kot štiridesetih ustanov in civilnih združenj pa tudi številnih posameznikov v Bosni in Hercegovini in Sloveniji, pretočila v besedo in sliko skupina slovenskih in bosanskih avtorjev in avtoric: Matjaž AMBROŽIČ, Amra ČUSTO, Zoran DORŠNER, Vefik HADŽISMAJLOVIĆ, Elma HAŠIMBEGOVIĆ, Mesud HERO, Tatjana HOJAN, Ivana JEVĐEVIĆ, Stanislav KOBLAR, Mario KOCIJANČIČ, Alma LEKA, Juraj MARTINOVIĆ, Josip OSTI, Ljubica OSTOJIĆ, Aiša SOFTIĆ, Ivo SVETINA in Bogo ZUPANČIČ.

Nosilec projekta: Slovenski gledališki muzej, Ljubljana; soizvajalec: Društvo Consortium Artisticum, Ljubljana.

Monografija ČETRTA STRAN TRIKOTNIKA je izšla ob 110. obletnici ustanovitve Slovenskega omizja v Sarajevu (1897), enega prvih slovenskih združenj v svetu, kar je bilo izjemnega pomena za ohranitev močno ogrožene nacionalne in kulturne identitete več tisoč priseljenih rojakov v tem prostoru. Slabo stoletje zatem je – med vojno (1992 - 95) in v nikoli slabšem stanju slovenskega duha v tem prostoru – iz korenin nevidne slovenske skupnosti v tej deželi pognala vrsta slovenskih organizacij. V hudih časih, letih trpljenja Slovencev v obleganem Sarajevu, je nastala tudi zamisel o preučevanju njihove preteklosti v Bosni in Hercegovini, posledično tudi pričujoče delo.

Slednje je plod raziskav, vendar po zasnovi ne gre za znanstveni zbornik, še manj pa za učno knjigo o zgodovini Slovencev v Bosni in Hercegovini. Nasta(ja)lo je brez vnaprej določene samopodobe slovenske skupnosti v tej deželi, brez predsodkov, zgolj kot mogoče odkrivanje resnice o nas samih. Tudi za ceno, da nam ta resnica ne bo zmeraj všeč. Delo časovno zajema eno najviharnejših obdobij tega dela stare celine, od konca fevdalne turške uprave, vstopa v kapitalizem, svetovnih vojn, revolucije in socializma do vojne ob razpadu skupne države in prvih nekaj povojnih let. Vsebinsko se dotika vseh pomembnejših dogajanj in dejavnosti, v katerih so se udejstvovali naši rojaki v tej deželi; prvih prihodov in udeležbe v zgodovinskih dogajanjih, gospodarstvu in delavskem gibanju, obnovah in gradbeništvu, državni upravi, šolstvu in športu, zdravstvu, duhovništvu, kulturni in umetniški ustvarjalnosti – na področju književnosti, gledališča, operno-baletne in glasbene umetnosti, filma, radia in televizije, likovne umetnosti, arheologije in muzealstva.

V bogatih in pestrih tokovih sodelovanja ljudi dveh dežel se zvrstijo mnogi dogodki in cela galerija likov, znamenitih in manj znanih rojakov, ki so kljub svojemu skromnemu številu vsestransko in nesorazmerno, tako materialno kot duhovno, veliko pripomogli k spoznavanju, razvoju in blaginji dežele Bosne in Hercegovine. Tako so v knjigi popisani in predstavljeni:

prvi prihodi Slovencev, med drugim tudi postanek tolmača in potopisca Benedikta Kuripečiča v Sarajevu leta 1530 na poti proti Carigradu, delovanje slovenskih gozdnih delavcev – dogarjev za časa turške uprave;

gospodarstveniki, rudarski in industrijski strokovnjaki, ki so desetletja, praviloma po vojnah, množično sodelovali pri obnovi in razvoju te dežele – od predrznega Gerdovča, enega prvih pivovarjev, do legendarnega Alojza Derlinga, uveljavljenega izumitelja in ustanovitelja svetovno znane zeniške Vatrostalne;

finančniki, tudi upravitelji slovenskih in drugih finančnih zavodov v začetku 20. stoletja, kot najbolj znani pa Josip Lach, direktor sarajevske podružnice Ljubljanske kreditne banke, Joško Pelan in Stanko Sušnik, direktorja Vzajemne zavarovalnice, dr. Franc Dernič in Lucijan Gomišček, direktorja Zadružne gospodarske banke, in drugi;

arhitekti in gradbeniki, Jože Plečnik in Vladimir Šubic, ki sta se v arhitekturo te dežele vpisala zgolj simbolno, s številnimi deli pa Josip in Gorazd Bučar, Danilo Fürst, Ivan Štraus, brata Gorišek, Vladimir Braco Mušič, krajinska arhitektka Ana Kučan in drugi;

državni uradniki iz slovenskih vrst, kot so bili Josip Knaflič, predstojnik časnikarskega biroja deželne vlade, ministrski pomočnik Mihael Murko, vladni finančni svetovalec dr. Ferdo Preindl (Prenj) in drugi;

zdravniki, kot dr. Josip Unterluggauer, zavedni Slovenec, ki je v Bosno prišel z avstro-ogrsko okupacijsko silo leta 1878 in kasneje postal prvi predstojnik Deželnega sanitetnega sveta (minister) in avtor prvega zakona o zdravstvu v BiH, z njim še dolga vrsta slovenskih kolegov, ki so vsa ta leta – po lastni želji ali dekretih, v miru in med vojnami, delovali v tem prostoru;

šolniki, ki so jih oblasti v nekaterih obdobjih množično pošiljali v te kraje in so delovali povsod in na vseh ravneh, tudi za ceno svojega življenja: kot prvi učitelji, nadzorniki in ravnatelji, med njimi pa najbolj znana Davorin Nemanič in Martin Bedjanič, direktorja elitne sarajevske Velike gimnazije, tudi med 2. svetovno vojno kot partizanski učitelji, v drugi polovici 20. stoletja pa kot ustanovitelji in prvi profesorji bosansko-hercegovskih univerz;

športniki, ki so veliko prispevali k razvoju zimskih športov, zlasti Slavko Podkubovšek, eden pobudnikov in izvajalcev sarajevske olimpiade, med tekači pa pesnik in pisatelj, Josip Osti, jugoslovanski rekorder;

duhovniki, redovniki in redovnice, ki so zelo pripomogli k razvoju vrhbosanske nadškofije in postavili temelje katoliškemu šolstvu v Bosni in Hercegovini, med njimi pa tudi najzaslužnejši Anton Jeglič, kasnejši ljubljanski knezoškof, Karlo Cankar, duhovnik in publicist, brat Ivana Cankarja, in drugi;

pisatelji Anton Aškerc, Fran Maselj Podlimbarski, Ivan Cankar, fantič Oton Župančič, Edvard Kocbek, pisateljici Milica Borštnik Miron in Valerija Skrinjar Tvrz, tudi sodobnik, bosanski in slovenski pisatelj Josip Osti; gosto prepletene vezi med pisatelji dveh dežel in medvojni obisk Sarajeva Borisa A. Novaka, Draga Jančarja, Nika Grafenauerja in Josipa Ostija (1994);

gledališki umetniki, med njimi Marija Vera, Milan Skrbinšek, Rade Pregarc, Miro Kopač, Janko Rakuša, Rade Romanovič, Branko Ličen, Irina Dobnik, Žarko Petan, Zvone Šedlbauer, Dušan Jovanović, Tone Peršak, lutkarja Edi Majaron, Helena Zajc in drugi, predstavljeni so tudi uspehi ljubljanske Drame na gostovanjih v Sarajevu v tridesetih letih minulega stoletja in kasnejša številna gostovanja slovenskih gledališč na sarajevskem festivalu MESS;

glasbeni, operni in baletni umetniki, skladatelji, pedagogi, teoretiki … zborovodja in skladatelj Andrej Hrabroslav Vogrič, literarni zgodovinar in etnolog dr. Matija Murko, Matej Hubad z zborom Glasbene matice, France Marolt z Akademskim pevskim zborom, Mirko Polič z ljubljansko Opero, Emil Adamič z učiteljskim pevskim zborom, Trboveljski slavčki, skladatelj in profesor na sarajevski glasbeni akademiji Daniel Škerl, nepozabna sarajevska operna diva Stana Lovšin, tenorist Leopold Polenec, velika sarajevska in jugoslovanska baletna umetnica Katarina Kotzka, številna gostovanja posameznikov, Slovenske filharmonije;

filmski ustvarjalci, ki so dali zagon in pečat bosansko-hercegovski filmski in televizijski ustvarjalnosti; Jože Gale, Igor Pretnar, Stevo Žigon, Lojze Rozman, Bert Sotlar, Stane Potokar, Stane Sever, Boris Kralj, Duša Počkaj, Štefka Drolc, Radko Polič, Miha Baloh, Špela Rozin … in »maratonec« skladatelj Bojan Adamič;

likovni ustvarjalci Ivana Kobilca, Josip Urbanija, Božidar Jakac …;

arheologi in muzealci, pionir bosanske arheologije dr. Gregor Čremošnik in kolegi/ce dr. Irma Čremošnik, dr. Josip in dr. Paola Korošec ter drugi Slovenci, živeči v BiH, so sprejeli to deželo kot svojo drugo domovino.

V njenih enotah so se bojevali skupaj z bosanskimi fanti na soški fronti, v partizanih, nekateri med njimi, kakor brata Podgornik in Amalija Lebeničnik, so se zapisali celo med heroje.

Udeležili so se tudi zadnje vojne v enotah bosanske vojske. Nemalo jih je padlo. Sarajevo se posebej spominja zadnjih junakov – Jana Doršnerja, študenta, športnika in diverzanta, Josipa Gačnika, topniškega poveljnika in vrste mladeničev, ki so BiH branili za ceno lastnih življenj.

Delo se končuje z obsežnim zapisom o združevanju Slovencev in delovanju slovenskih organizacij v Bosni in Hercegovini, s pričevanjem o njihovih uspehih in padcih na poti k – žal – nikoli doseženi popolni enotnosti.

Zasnoval in uredil: Stanislav Koblar
Oblikoval: Studio Botas
Založba Mladinska knjiga, 2008
Obseg: 464 strani; format: 23x29 cm; barvno
Naklada: 800 izvodov

Steel Markets Europe Conference

bhmagazin — Mon, 31 Mar 2008 12:40:14 +0000

Steel Business Briefing - Steel Markets Europe Conference
Get a feel for the steel industry in Europe for the rest of the year
with SBB's video, reviewing what the market's movers and shakers have to say.

konferencija « WordPress.com Tag Feed